Moj stric je že od kar sem se rodil, bil zvest lovec. Tako pa mi je bilo vedno v zelo veliko veselje, ko sem se lahko odpravil k njemu, kjer pa mi je nato predstavil razno lovsko opremo in me vzel s seboj na kakšen pohod čez gozd. Prav tako pa sem se velikokrat z njim odpravil v lovsko kočo, kjer so mi on in ostali lovci pripovedovali o raznih dogodivščinah in zgodbah o lovu.
Tako pa sem se vedno želel odpraviti z njim na kakšen lov, vendar mi je vedno rekel da sem bil premlad. Tako pa sem mu lahko vseeno pomagal pri katerih drugih lovskih opravilih. Eno izmed takih je bila lovska kamera, oziroma postavljanje lovskih kamer po gozdu.
Tako pa sva se skupaj odpravila čez gozd, ter sva na določenih mestih postavile lovske kamere, tako da bi lahko videl, kaj se dogaja v gozdu, ko njega ni tam. Tako pa je vsaka lovska kamera, ki sva jo namestila, imela tudi posebne lastnosti. Te pa so bile sprva to, da so imele senzor, ki je zaznal premikanje. Lovska kamera, ki pa ima takšen senzor, pa je veliko bolj učinkovita, saj se tako sproži samo takrat, ko se pred kamero kaj premika, tako da je nato veliko manj posnetkov, oziroma slik, za analizirati.
Prav tako pa je vsaka lovska kamera imela tudi poseben objektiv, ki je omogočal, da je lahko slikala ponoči. To pa je bilo zelo dobro, saj tako lovska kamera ni potrebovala bliskavice, katera pa bi lahko ob slikanju prestrašila živali, ter bi bila taka lovska kamera veliko manj učinkovita.
No tako pa mi je bilo to delo, torej postavljanje lovskih kamer, zelo zabavno, ter sva si nato tudi vzela čas, da sva lahko skupaj pregledala vse slike, ki jih je posamezna lovska kamera zajela. S tem pa sva nato naredila hitro analizo živali v gozdu.