Za krompirjeve počitnice smo se odločili, da bomo preživeli v kampu, saj smo to počeli že vrsto let, vendar odkar je imela mati večjo operacijo, smo na kampiranje nekoliko pozabili, saj je potrebovala kar velik čas okrevanja. Minilo pa je točno eno leto, odkar smo zadnjič bili na našem kampiranju. Tako smo se že vsi skupaj veselili pakiranja in načrtovanja naših skupnih počitnic po dolgem času. Šla sem na podstrešje, kjer smo imeli v veliki škatli spravljene vse stvari ki smo jih imeli za kampiranje.
Morala sem pregledati, kaj pride v poštev in kaj ne, ter naredila nek splošen popis, kaj imamo in kaj bi bilo potrebno še kupiti. V tej ogromni škatli, sem našla tudi svetilke, ki smo jih uporabljali že od našega prvega kampiranja. Bile so res lepo ohranjene, vendar nobena ni gorela, zato sem dala svetilke na stran, da jih bom odnesla posebej, da bi jim zamenjala baterijo. Tako sem pregledala še ostalo šaro, in nekaj stvari prinesla dol v stanovanje. Seveda na svetilke nisem pozabila. Tako sem zamenjala baterije, vendar so bile tri svetilke, kljub temu nedelujoče, saj zgleda, da je stara baterija stekla in je prišlo do stika. Seveda so danes svetilke cenovno zelo dostopne, in je bilo celo lažje kupiti novo, kot popravljati staro, zato sem dala svetilke na seznam, kaj je potrebno še dokupiti za kampiranje. Tako smo se ponovno zbrali, saj smo mogli narediti plan kaj vse moremo prinesti s sabo in kaj še rabimo. Tako sem poročala o šari, ki sem jo našla na našem podstrešju, in omenila tudi svetilke, ki delajo in pa svetilke ki več ne delajo. K sreči, je imel tudi brat pri sebi dome svetilke, ki so bile pri njemu premalokrat uporabljene, tako da smo svetilke črtali iz seznama za nakup pred kampiranjem.
Razveselila sem se njegovega gorilnika, saj je obudil spomine, še ko smo si kuhali kavo, ko pri njemu še ni bilo napeljane elektrike, med prenovo hiše. Zato si je takrat omislil tudi svetilke, saj so hišo prenavljali tudi pozno, ko je sonce že zašlo.…